{"id":4689,"date":"2024-06-18T09:05:07","date_gmt":"2024-06-18T07:05:07","guid":{"rendered":"https:\/\/riso.si\/?p=4689"},"modified":"2026-11-06T08:27:56","modified_gmt":"2026-11-06T07:27:56","slug":"uvod-v-direktivo-o-korporativnem-porocanju-o-trajnosti-csrd","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/riso.si\/en\/csrd\/uvod-v-direktivo-o-korporativnem-porocanju-o-trajnosti-csrd\/","title":{"rendered":"Uvod v direktivo o korporativnem poro\u010danju o trajnostnosti (CSRD)"},"content":{"rendered":"\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

CSRD (Corporate Sustainability Reporting Directive)<\/strong> je direktiva Evropske unije, ki podjetja zavezuje k strukturiranemu poro\u010danju o vplivih na okolje, dru\u017ebo in upravljanje (ESG) po enotnih standardih, ter trajnostnostno poro\u010danje formalno postavlja ob bok finan\u010dnemu<\/strong>.<\/p><\/div>

Za marsikatero podjetje to ni ve\u010d vpra\u0161anje “ali”, ampak “kdaj in kako”. Pritiski prihajajo z ve\u010d strani hkrati: banke vklju\u010dujejo ESG vpra\u0161alnike v kreditne pogoje, multinacionalke v dobavni verigi zahtevajo trajnostnostne podatke od dobaviteljev, neukrepanje pa tvega tako izgubo poslov kot sankcije. Razumevanje direktive je prvi korak do obvladljivega procesa namesto dragega ga\u0161enja po\u017eara tik pred rokom.<\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Infografika\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t

Kaj je CSRD?<\/h2>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

CSRD (Direktiva (EU) 2022\/2464) je regulativni okvir, ki nadome\u0161\u010da in raz\u0161irja prej\u0161njo direktivo o nefinan\u010dnem poro\u010danju NFRD (Direktiva 2014\/95\/EU). Razlika je v obsegu in globini: postavlja stro\u017eje, podrobnej\u0161e zahteve glede vsebine razkritij. Podjetja ne poro\u010dajo ve\u010d po lastni presoji, temve\u010d po evropskih standardih za poro\u010danje o trajnostnosti (ESRS)<\/strong><\/a>, ki jih razvija Evropska svetovalna skupina za ra\u010dunovodsko poro\u010danje (EFRAG).<\/p>

Cilj je dosledno, primerljivo in zanesljivo poro\u010danje. Poro\u010dila o trajnostnosti se pripravljajo kot lo\u010den oddelek poslovnega poro\u010dila v enotnem elektronskem formatu (XHTML); digitalno ozna\u010devanje s taksonomijo (iXBRL) in vklju\u010ditev v evropsko enotno dostopno to\u010dko (ESAP) pa sledita postopni uveljavitvi ustreznih tehni\u010dnih izvedbenih standardov in pravil AJPES, kar bo omogo\u010dilo celovito primerjavo trajnostnostne uspe\u0161nosti (benchmarking<\/em>) med podjetji na ravni EU.<\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t

Zakaj je direktiva pomembna?<\/h3>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Bistvo je v formalizaciji in ve\u010dji regulativni te\u017ei: informacije o trajnostnosti dobijo primerljivo odgovornost kot finan\u010dne informacije. Za trajnostnostna razkritja se zahteva raven omejenega zagotovila (limited assurance<\/em> z negativno formuliranim sklepom poobla\u0161\u010denega revizorja); Direktiva (EU) 2026\/470 (Omnibus I) je prvotno predvideni prehod na razumno zagotovilo (reasonable assurance<\/em>) ukinila, zato omejeno zagotovilo ostaja trajna zakonska raven (Evropska komisija pa bo standarde za omejeno zagotovilo sprejela do 1. 7. 2027). To trajnostnostno poro\u010danje premika iz prostovoljne komunikacije v pravno zavezujo\u010do poslovno obveznost s konkretnimi posledicami.<\/p>

Za poslovodstvo so tveganja oprijemljiva. Okoljska in dru\u017ebena uspe\u0161nost postaja merilo pri izbiri dobaviteljev, zato neporo\u010danje pomeni tveganje izgube B2B pogodb. Slab\u0161a ali manjkajo\u010da ESG razkritja vplivajo na pogoje financiranja pri bankah. Sama direktiva specifi\u010dnih glob ne predpisuje – sistem revizij in sankcij dolo\u010dijo dr\u017eave \u010dlanice ob prenosu v nacionalno zakonodajo; v Sloveniji to ureja Zakon o gospodarskih dru\u017ebah (ZGD-1).<\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t

Koga zavezuje in po kak\u0161ni \u010dasovnici?<\/h2>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

V slovenski pravni red je CSRD prenesena z novelo Zakona o gospodarskih dru\u017ebah (ZGD-1M<\/strong>, Ur. l. RS 102\/2024), ki velja od 18. decembra 2024. Uvajanje je fazno glede na velikost in status podjetja, izvirni \u010dasovni na\u010drt pa sta spremenila dva ukrepa Omnibus sve\u017enja<\/strong>, zato je za vsako podjetje klju\u010dno preveriti aktualni status.<\/p>

1. Prvi ukrep – zamik (Direktiva (EU) 2025\/794, “stop-the-clock”):<\/strong> poro\u010danje za drugi in tretji val zavezancev je zamaknjeno za dve leti, prvi val na ravni direktive ostaja nespremenjen (pri \u010demer v Sloveniji za poslovno leto 2026 velja enoletna prehodna razbremenitev po ZGD-1O). Slovenija je ta zamik prenesla z novelo ZGD-1N<\/strong> (Ur. l. RS 77\/2025, sprejeta v DZ 25. septembra 2025), ki v ZGD-1M premakne prvo poslovno leto poro\u010danja za velika podjetja z 2025 na 2027 ter za kotirajo\u010de MSP z 2026 na 2028.<\/p>

Val<\/th>Kdo (prvotna opredelitev po ZGD-1M)<\/th>Prvotni za\u010detek<\/th>Po zamiku (ZGD-1N) in zo\u017eitvi obsega (ZGD-1O)<\/th><\/tr><\/thead>
1. val<\/td>Subjekti javnega interesa<\/a> nad 500 zaposlenih (\u017ee po NFRD)<\/td>Poslovno leto 2024 (oddaja 2025)<\/td>Brez zamika; za poslovno leto 2026 velja enoletna prehodna izjema pod pragom 1.000 delavcev ali 450 mio EUR \u010distih prihodkov<\/td><\/tr>
2. val<\/td>Druga velika podjetja (vsaj 2 merili: nad 250 zaposlenih, 50 mio EUR prihodkov, 25 mio EUR aktive)<\/td>Poslovno leto 2025 (oddaja 2026)<\/td>Poslovno leto 2027 (oddaja 2028) – zavezana le podjetja s povpre\u010dno ve\u010d kot 1.000 delavci v poslovnem letu in nad 450 mio EUR \u010distih prihodkov<\/td><\/tr>
3. val<\/td>Kotirajo\u010di MSP (razen mikro), majhne nekompleksne kreditne institucije, lastne zavarovalnice<\/td>Poslovno leto 2026 (oddaja 2027)<\/td>Zamik na 2028 po ZGD-1N; z novelo ZGD-1O (Omnibus I) so kotirajo\u010da MSP izvzeta iz obveznega obsega<\/td><\/tr>
4. val<\/td>Podjetja iz tretjih dr\u017eav nad pragom prihodkov v EU<\/td>Poslovno leto 2028 (oddaja 2029)<\/td>Brez zamika (poslovno leto 2028; prag nad 450 mio EUR \u010distih prihodkov v EU in nad 200 mio EUR pri podru\u017enici ali odvisni dru\u017ebi po 70.d in 683.b \u010dlenu ZGD-1)<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/div>

2. Drugi ukrep – o\u017eji obseg (vsebinski Omnibus I, Direktiva (EU) 2026\/470):<\/strong> Slovenija je z novelo ZGD-1O<\/strong> (sprejeta v DZ 15. julija 2026, objavljena v Uradnem listu RS \u0161t. 1270\/2026 dne 23. 7. 2026, v veljavi od 24. 7. 2026) v ZGD-1 \u017ee prenesla vsebinsko poenostavitev direktive Omnibus I (Direktiva (EU) 2026\/470, sprejeta 24. 2. 2026, veljavna od 18. 3. 2026). Novi, vi\u0161ji pragovi zavezanosti – kumulativno nad 1.000 delavci v poslovnem letu IN nad 450.000.000 EUR \u010distih prihodkov od prodaje<\/strong> (spremenjeni 70.c \u010dlen ZGD-1) – se v celoti uporabljajo za poslovno leto, ki se za\u010dne v letu 2027 (oddaja 2028). Po ocenah Evropske komisije v zakonodajnem sve\u017enju Omnibus se s temi novimi pragovi \u0161tevilo neposrednih zavezancev na ravni EU zmanj\u0161uje za pribli\u017eno 80 %, kotirajo\u010da MSP in podjetja s 500 do 1.000 delavci pod novim pragom pa iz obveznega obsega izpadejo v celoti.<\/p>

Prehodna izjema za poslovno leto 2026:<\/strong> za poslovno leto, ki se za\u010dne v letu 2026 (oddaja 2027), prehodne dolo\u010dbe novele ZGD-1O dolo\u010dajo enoletno razbremenitev tudi za dru\u017ebe prvega vala: poro\u010dila o trajnostnosti niso zavezane pripraviti dru\u017ebe, katerih \u010disti prihodki od prodaje ne presegajo 450.000.000 EUR ali<\/strong> katerih povpre\u010dno \u0161tevilo delavcev v poslovnem letu ne presega 1.000 (zado\u0161\u010da \u017ee izpolnjenost enega od obeh pogojev). Od poslovnega leta 2027 dalje pa se uveljavlja redna ureditev spremenjenega 70.c \u010dlena, kjer je preseganje obeh pragov (ve\u010d kot 1.000 delavcev in nad 450 mio EUR \u010distih prihodkov) dolo\u010deno kumulativno.<\/p>

Kadar je dru\u017eba dol\u017ena pripraviti poro\u010dilo o trajnostnosti v skladu s 70.c \u010dlenom (posami\u010dno) ali 70.\u010d \u010dlenom ZGD-1 (konsolidirano), to poro\u010dilo v skladu s 57. \u010dlenom ZGD-1<\/a><\/strong> obvezno pregleda revizor za dajanje zagotovil o trajnostnosti. Zakon pri tem izrecno dolo\u010da klju\u010dno pro\u017enost: poro\u010dilo o trajnostnosti lahko pregleda tudi revizor, ki ni isti kot tisti, ki opravlja pregled preostalih delov letnega poro\u010dila<\/strong> (ra\u010dunovodskega in poslovnega poro\u010dila), kar podjetjem omogo\u010da izbiro lo\u010denega, specializiranega poobla\u0161\u010denega revizorja za podro\u010dje trajnostnosti.<\/p>\n

Nasprotno pa podjetja, ki niso (ve\u010d) neposredni zavezanci, pogosto poro\u010dajo prostovoljno – na zahtevo bank, kupcev ali investitorjev – po la\u017ejem standardu VS (prej VSME) za podjetja in MSP<\/strong><\/a>, pri katerem zakonska obveznost revidiranja ne velja. Evropska komisija je standard, ki ga je pripravil EFRAG, najprej priporo\u010dila s Priporo\u010dilom (EU) 2025\/1710 (30. 7. 2025), nato pa uradno sprejela z Delegirano uredbo (EU) 2026\/1560<\/strong> (sprejeta 3. 7. 2026, objava v UL EU 21. 9. 2026, veljavnost od 24. 9. 2026). Priloga II k tej uredbi ter \u0161esti odstavek 70.c \u010dlena ZGD-1 dolo\u010data zakonsko zgornjo informacijsko mejo (t.i. value-chain cap<\/em>): zavezanci po CSRD od podjetij z do 1.000 delavci v svojih dobavnih verigah za namene poro\u010danja po CSRD ne smejo zahtevati ve\u010d informacij, kot jih dolo\u010da standard VS (kar se polno uporablja od poslovnega leta 2027 dalje in ne posega v lo\u010dene zahteve bank ali komercialnih pogodb).<\/p>

Za prvi val zavezancev v prehodnem obdobju velja Delegirana uredba (EU) 2025\/1416 (“Quick Fix”, 11. julij 2025)<\/strong>, ki za poslovni leti 2025 in 2026 dovoljuje izpust ve\u010d zahtevnih razkritij. Za vsa podjetja od poslovnega leta 2027 dalje (z mo\u017enostjo prostovoljne zgodnje uporabe \u017ee za leto 2026) pa je Evropska komisija sprejela poenostavljene (revidirane) ESRS z Delegirano uredbo (EU) 2026\/1563<\/strong> (v veljavi od 10. novembra 2026), ki \u0161tevilo obveznih podatkovnih to\u010dk zmanj\u0161uje za ve\u010d kot 60 %. Sekretariat EFRAG je za ta namen objavil delovni osnutek seznama poenostavljenih podatkovnih to\u010dk ESRS v Excelu<\/strong> (Draft List of Datapoints Effective From 2026)<\/a>; podrobnosti so v \u010dlanku o evropskih standardih za poro\u010danje o trajnostnosti (ESRS)<\/strong><\/a>.<\/p>

Viri: Direktiva (EU) 2022\/2464 (CSRD); Direktiva 2014\/95\/EU (NFRD); Direktiva (EU) 2025\/794 (stop-the-clock); Direktiva (EU) 2026\/470 (Omnibus I); Delegirana uredba (EU) 2025\/1416 (Quick Fix); Delegirana uredba (EU) 2026\/1560 (standard VS); Delegirana uredba (EU) 2026\/1563 (revidirani ESRS); ZGD-1 (57., 70.c, 70.\u010d, 70.d in 683.b \u010dlen); ZGD-1M (Ur. l. RS 102\/2024); ZGD-1N (Ur. l. RS 77\/2025); ZGD-1O (Ur. l. RS \u0161t. 1270\/2026, veljavnost od 24. 7. 2026); gov.si, 25. 9. 2025 in 24. 9. 2026.<\/em><\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t

Kako poteka poro\u010danje po CSRD?<\/h2>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Proces priprave poro\u010dila o trajnostnosti je zasnovan kot sistemati\u010dno zaporedje korakov:<\/p>