{"id":4861,"date":"2024-07-31T10:01:26","date_gmt":"2024-07-31T08:01:26","guid":{"rendered":"https:\/\/riso.si\/?p=4861"},"modified":"2026-11-06T08:28:03","modified_gmt":"2026-11-06T07:28:03","slug":"izracun-ogljicnega-odtisa-organizacije-po-protokolu-ghg","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/riso.si\/en\/csrd\/izracun-ogljicnega-odtisa-organizacije-po-protokolu-ghg\/","title":{"rendered":"Izra\u010dun oglji\u010dnega odtisa organizacije po protokolu GHG"},"content":{"rendered":"\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Izra\u010dun oglji\u010dnega odtisa organizacije (CCF)<\/strong> je dolo\u010ditev emisij toplogrednih plinov podjetja, izra\u017eenih v tonah ekvivalenta ogljikovega dioksida (t CO\u2082ekv.<\/strong>), razvr\u0161\u010denih v obseg 1, 2 in 3 po protokolu GHG in skladno s standardom ISO 14064-1<\/strong>.<\/p><\/div>

Je temelj trajnostnostnega poro\u010danja in priprave celovitega ESG poro\u010dila<\/strong><\/a>: brez verodostojnega izra\u010duna ni ne razkritja bruto emisij po ESRS E1 (razkritje E1-6 v Set 1 oziroma E1-8 po revidiranih ESRS) ne na\u010drta za prehod na nizkooglji\u010dno poslovanje. Hkrati je pogosto prva meritev trajnostnosti, ki jo od podjetja zahtevajo banke in kupci v dobavni verigi, zato je vstopna to\u010dka za marsikatero podjetje prav tukaj.<\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Infografika\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t

Kaj je oglji\u010dni odtis organizacije?<\/h2>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Gre za vsoto neposrednih in posrednih emisij sedmih klju\u010dnih toplogrednih plinov, opredeljenih v kjotskem protokolu: ogljikovega dioksida (CO\u2082), metana (CH\u2084), du\u0161ikovega oksida (N\u2082O), fluoriranih ogljikovodikov (HFC), perfluoriranih ogljikovodikov (PFC), \u017eveplovega heksafluorida (SF\u2086) in du\u0161ikovega trifluorida (NF\u2083). Razli\u010dni plini se prera\u010dunajo v skupno primerljivo enoto – ekvivalent ogljikovega dioksida (CO\u2082ekv.<\/strong>) z uporabo 100-letnega potenciala globalnega segrevanja (GWP100<\/strong>). Smernice GHG Protocola (avgust 2024) in tehni\u010dna navodila EFRAG (Q&A ID 208) zahtevajo oziroma priporo\u010dajo uporabo vrednosti GWP100 iz najnovej\u0161ega \u0161estega poro\u010dila IPCC (IPCC AR6<\/strong>), medtem ko uporaba starej\u0161ih vrednosti (npr. IPCC AR5) zahteva izrecno metodolo\u0161ko utemeljitev.<\/p>

Umestitev v \u0161ir\u0161i okvir: izra\u010dun zapolni klju\u010dni del podatkovnih to\u010dk okoljskega standarda ESRS E1 (kadar je podro\u010dje podnebnih sprememb prepoznano kot materialno, ob upo\u0161tevanju veljavnih olaj\u0161av) ter prostovoljnega razkritja B3 pri standardu VS (prej VSME; Delegirana uredba (EU) 2026\/1560)<\/strong><\/a> za podjetja in MSP, ki ne zahteva predhodne izvedbe formalne DMA.<\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t

Zakaj je pomemben?<\/h3>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Brez izhodi\u0161\u010dne meritve ni mogo\u010de niti poro\u010dati niti upravljati emisij – “kar ni izmerjeno, ni vodeno”. Za poslovodstvo je izra\u010dun zato dvojno koristen: za podjetja, zavezana po CSRD<\/strong><\/a> (po Omnibusu I in ZGD-1O nad 1.000 delavci in nad 450 mio EUR \u010distih prihodkov), je osnova za obvezna razkritja po ESRS E1, za vsa druga podjetja v dobavnih verigah pa podlaga za poro\u010danje po standardu VS (razkritje B3) ter izpolnjevanje zahtev bank in kupcev ob zakonski za\u0161\u010diti verige vrednosti (value-chain cap). Vse pogosteje je tudi pogoj za ohranitev B2B pogodb v avtomobilski in industrijski dobavni verigi.<\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t

Kako poteka izra\u010dun oglji\u010dnega odtisa organizacije?<\/h2>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Protokol GHG razvr\u0161\u010da emisije v tri obsege, kar je postalo globalni standard razvr\u0161\u010danja:<\/p>

Obseg<\/th>Kaj zajema<\/th>Tipi\u010dni primeri<\/th><\/tr><\/thead>
Obseg 1<\/td>Neposredne emisije iz lastnih ali nadzorovanih virov<\/td>Kurilno olje in zemeljski plin v kotlovnici, slu\u017ebena vozila, procesne emisije in ube\u017eni hladilni plini<\/td><\/tr>
Obseg 2<\/td>Posredne emisije iz nakupljene energije (lokacijska in tr\u017ena metoda)<\/td>Kupljena elektri\u010dna energija, daljinsko ogrevanje, para ali hlajenje<\/td><\/tr>
Obseg 3<\/td>Druge posredne emisije v celotni vrednostni verigi (15 kategorij)<\/td>Nabava surovin, osnovna sredstva, transport in distribucija navzgor (vklju\u010dno s prevozi surovin, odhodnim transportom, ki ga pla\u010da podjetje, in premiki med lastnimi lokacijami), slu\u017ebena potovanja, prevoz zaposlenih, uporaba izdelkov, odpadki<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/div>

Postopek poteka v sistemati\u010dnih korakih: izbira konsolidacijskega pristopa za dolo\u010ditev organizacijskih meja (finan\u010dni nadzor, operativni nadzor ali lastni\u0161ki dele\u017e<\/strong> – equity share<\/em>, ki se mora dosledno uporabljati med vsemi obsegi), dolo\u010ditev operativnih meja, izbira izhodi\u0161\u010dnega leta (base year)<\/strong> s pragom pomembnosti za prera\u010dun ob ve\u010djih strukturnih spremembah, zajem primarnih podatkov o porabi energentov, pripis preverjenih emisijskih faktorjev in samodejni izra\u010dun emisij v CO\u2082ekv. (GWP100 po IPCC AR6) z revizijsko sledjo.<\/p>

15 kategorij emisij Obsega 3 po protokolu GHG<\/h3>

Obseg 3 v \u0161tevilnih panogah predstavlja prevladujo\u010d dele\u017e celotnega oglji\u010dnega odtisa podjetja (pogosto tudi ve\u010d kot 70 % ali 80 % vseh emisij) in se deli na 15 kategorij (navzgor in navzdol po vrednostni verigi):<\/p>

  1. Kupljeno blago in storitve:<\/strong> emisije iz proizvodnje surovin, polizdelkov, embala\u017ee in storitev, ki jih organizacija nabavi.<\/li>
  2. Osnovna sredstva:<\/strong> emisije, povezane s proizvodnjo kupljenih zgradb, strojev, vozil in IT opreme.<\/li>
  3. Dejavnosti, povezane z gorivom in energijo (zunaj Obsega 1 in 2):<\/strong> pridobivanje, predelava in transport goriv ter izgube pri prenosu in distribuciji elektri\u010dne energije.<\/li>
  4. Navzgornji transport in distribucija:<\/strong> prevoz in skladi\u0161\u010denje kupljenih surovin in blaga, odhodni transport izdelkov, ki ga zakupi ali pla\u010da poro\u010devalsko podjetje, ter prevoz blaga med lastnimi lokacijami s strani zunanjih prevoznikov.<\/li>
  5. Odpadki, nastali pri poslovanju:<\/strong> obdelava, recikliranje, se\u017eiganje ali odlaganje odpadkov in odpadnih voda pri poslovanju.<\/li>
  6. Poslovna potovanja:<\/strong> prevoz zaposlenih za slu\u017ebene namene v vozilih, ki niso v lasti podjetja (letalski poleti, hoteli, najeta vozila).<\/li>
  7. Prevoz zaposlenih na delo in z dela:<\/strong> dnevne migracije zaposlenih z osebnimi vozili ali javnim prevozom.<\/li>
  8. Najeta sredstva (navzgor):<\/strong> delovanje najetih prostorov ali opreme, ki niso vklju\u010deni v Obseg 1 in 2.<\/li>
  9. Navzdolnji transport in distribucija:<\/strong> prevoz in distribucija prodanih izdelkov do kon\u010dnih kupcev (kadar prevoza ne pla\u010da poro\u010devalsko podjetje).<\/li>
  10. Predelava prodanih izdelkov:<\/strong> nadaljnja industrijska predelava prodanih polizdelkov pri kupcih.<\/li>
  11. Uporaba prodanih izdelkov:<\/strong> emisije, ki nastanejo med \u017eivljenjsko dobo uporabe prodanih izdelkov pri kon\u010dnih uporabnikih.<\/li>
  12. Ravnanje s prodanimi izdelki ob koncu \u017eivljenjske dobe:<\/strong> odstranjevanje in recikliranje prodanih izdelkov in embala\u017ee po izteku uporabe.<\/li>
  13. Najeta sredstva (navzdol):<\/strong> emisije iz delovanja nepremi\u010dnin ali opreme, ki jih organizacija kot najemodajalec oddaja drugim.<\/li>
  14. Fran\u0161ize:<\/strong> emisije iz delovanja fran\u0161iznih enot.<\/li>
  15. Nalo\u017ebe:<\/strong> emisije, povezane z lastni\u0161kimi in dol\u017eni\u0161kimi nalo\u017ebami ter projektnim financiranjem.<\/li><\/ol>

    Razlika med protokolom GHG in standardom ISO 14064<\/h3>

    Pogosta dilema je, ali uporabiti protokol GHG ali ISO 14064. V praksi se uporabljata skupaj, ker re\u0161ujeta razli\u010dni vpra\u0161anji:<\/p>

    Kriterij<\/th>Protokol GHG (GHG Protocol)<\/th>ISO 14064 (ISO 14064-1:2018)<\/th><\/tr><\/thead>
    Narava<\/td>Podroben metodolo\u0161ki priro\u010dnik (WRI in WBCSD)<\/td>Formalni mednarodni standard (ISO)<\/td><\/tr>
    Klasifikacija emisij<\/td>3 obsegi (Obseg 1, Obseg 2 in 15 kategorij Obsega 3)<\/td>6 kategorij neposrednih in posrednih emisij ter ponorov<\/td><\/tr>
    Poudarek<\/td>Kako prakti\u010dno izra\u010dunati in kategorizirati emisije<\/td>Na\u010dela, zahteve za inventar in verifikacijska sledljivost<\/td><\/tr>
    Vsebina<\/td>Smernice po panogah, pravila za lokacijsko\/tr\u017eno metodo Obsega 2 in Obseg 3<\/td>Zahteve za kvantifikacijo, poro\u010danje in neodvisno verifikacijo (ISO 14064-3)<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/div>

    Protokol GHG je nastal v sodelovanju med World Resources Institute (WRI) in World Business Council for Sustainable Development (WBCSD) ter postavil temelje korporativnega obra\u010dunavanja TGP. Standard ISO 14064-1:2018<\/strong> emisije strukturira v \u0161est kategorij (Kategorija 1: neposredne emisije in ponori; Kategorija 2: posredne emisije iz uvo\u017eene energije; Kategorije 3-6: posredne emisije iz transporta, uporabljenih proizvodov, uporabe proizvodov organizacije in drugih virov). \u010ceprav sta si okvira konceptualno zelo sorodna in je kategorije ISO mogo\u010de preslikati v obsege protokola GHG, gre za dva samostojna okvira; skladnost z obema zahteva lo\u010deno izpolnjevanje specifi\u010dnih zahtev za organizacijske meje, vklju\u010ditev kategorij in strukturo poro\u010danja, ISO 14064 pa ponuja tudi mednarodni okvir za neodvisno verifikacijo po ISO 14064-3.<\/p>

    Revizija standardov GHG Protocol in nastajajo\u010di skupni standard z ISO:<\/p>

    Obra\u010dunavanje trenutno temelji na veljavnih izdajah standardov: GHG Protocol Corporate Standard (2004)<\/em>, Scope 2 Guidance (2015)<\/em>, Corporate Value Chain (Scope 3) Standard (2011)<\/em> ter mednarodnem standardu ISO 14064-1:2018<\/em>. Skladno z na\u010drtom razvoja standardov (GHG Protocol SDP v2.0 z dne 29. 7. 2026) organizaciji WRI\/WBCSD in ISO razvijata nov, enoten skupni standard za inventarje toplogrednih plinov (javna obravnava osnutka je na\u010drtovana za Q2 2027, kon\u010dna objava pa za Q4 2028). Do uveljavitve novega standarda ostajata v veljavi obstoje\u010di izdaji obeh okvirov.<\/p><\/div>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

    \n\t\t\t\t\t\t\t
    \n\t\t\t
    <\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t
    \n\t\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t\t\t\t
    \n\t\t\t
    <\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t
    \n\t\t\t\t\t
    \n\t\t
    \n\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t\t

    Kako poteka izra\u010dun v ESG ON<\/h3>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

    MODUL M2 (CCF) \u2022 PRESOJA SGS<\/span><\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t

    \n\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

    Modul Oglji\u010dni odtis organizacije (CCF – M2) v aplikaciji ESG ON<\/strong><\/a> pokrije vse tri obsege in omogo\u010da, da se vhodna dokazila (fakture, ra\u010duni za energijo in gorivo) nalo\u017eijo neposredno k posameznim postavkam emisij. S tem je vsaka emisija povezana z izvornim dokumentom, kar zagotavlja revizijsko sled in olaj\u0161a zunanjo zagotovitev. Modul je pripravljen skladno s protokolom GHG in ISO 14064-1, ra\u010dunske algoritme in metodologijo platforme pa je neodvisno strokovno pregledala mednarodna certifikacijska hi\u0161a SGS<\/strong> (tehni\u010dna presoja skladnosti ra\u010dunske metodologije).<\/p>

    Iz izra\u010duna se samodejno generirata dve poro\u010dili: strukturirano poro\u010dilo o inventarju emisij po ISO 14064-1<\/strong> (kot podlaga za neodvisno verifikacijo po ISO 14064-3) in poro\u010dilo za poslovodstvo<\/strong> s povzetkom klju\u010dnih ugotovitev. Za izra\u010dun oglji\u010dnega odtisa posameznega izdelka je v platformi na voljo tudi PCF modul po standardu ISO 14067<\/strong><\/a> (ki temelji na na\u010delih LCA po ISO 14040\/14044).<\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t

    \n\t\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t\t\t\t
    \n\t\t\t
    <\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t
    \n\t\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t\t\t\t
    \n\t\t\t
    <\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

    Pogosta vpra\u0161anja o izra\u010dunu oglji\u010dnega odtisa (FAQ)<\/h2>\n\n

    Ali moram poro\u010dati o vseh treh obsegih?<\/h3>\n

    Obsega 1 in 2 sta praviloma obvezna v vseh okvirih (ESRS E1 in VSME B3), obseg 3 pa v ve\u010dini proizvodnih in storitvenih panog predstavlja prevladujo\u010d dele\u017e skupnega odtisa (pogosto tudi ve\u010d kot 70 % ali 80 % vseh emisij podjetja) in je po ESRS E1 obvezen za vse zna\u010dilne (angl. significant) kategorije Obsega 3, dolo\u010dene s pregledom vseh 15 kategorij (ob upo\u0161tevanju olaj\u0161av po Delegirani uredbi (EU) 2025\/1416 Quick Fix za prvi val za leti 2025 in 2026 ter poenostavljenih ESRS od leta 2027 dalje). Obseg 3 je tudi najzahtevnej\u0161i za zajem, saj podatki prihajajo iz celotne vrednostne verige.<\/p>\n\n

    V \u010dem se izra\u010dun za organizacijo razlikuje od izra\u010duna za izdelek?<\/h3>\n

    Oglji\u010dni odtis organizacije (CCF) zajame emisije celotnega podjetja v poslovnem letu po obsegih 1, 2 in 3 (GHG Protocol \/ ISO 14064), oglji\u010dni odtis izdelka (PCF) po standardu ISO 14067<\/strong> pa meri izklju\u010dno emisije toplogrednih plinov (CO\u2082ekv.) enega izdelka skozi njegov \u017eivljenjski cikel (od zibke do vrat ali do groba). PCF ni sopomenka za celovito analizo \u017eivljenjskega cikla (LCA po ISO 14040\/14044<\/a>), saj celovita LCA presoja \u0161tevilne druge okoljske vplive (raba vode, evtrofikacija, zakisljevanje, raba virov itd.), medtem ko se PCF osredoto\u010da izklju\u010dno na vpliv na podnebne spremembe.<\/p>\n\n

    Kako pogosto se izra\u010dun oglji\u010dnega odtisa ponavlja?<\/h3>\n

    Praviloma letno, v skladu s poro\u010devalskim ciklom poslovnega leta. Kopiranje izhodi\u0161\u010dne baze v naslednje leto v aplikaciji ESG ON pospe\u0161i ponoven izra\u010dun, pri \u010demer je treba skladno s standardi dokumentirati morebitne spremembe organizacijskih meja, emisijskih faktorjev ali metodologije ter po potrebi izvesti prera\u010dun izhodi\u0161\u010dnega leta (base year recalculation<\/em>).<\/p>\n\n

    Kdo lahko izra\u010dun verificira?<\/h3>\n

    Zunanjo zagotovitev izvajajo akreditirani verifikatorji (npr. po ISO 14064-3) oziroma poobla\u0161\u010deni revizorji v okviru pregleda poro\u010dila o trajnostnosti. Prav zato je revizijska sled do vhodnih dokazil – neposredna povezava vsake emisije z izvornim dokumentom – klju\u010dnega pomena.<\/p>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

    \n\t\t\t\t\t