Izdelava elaborata DNSH in načelo DNSH

Kratica DNSH izhaja iz angleškega izraza Do No Significant Harm oziroma načela, da se ne škoduje bistveno. Čeprav načelo izvorno opredeljuje 17. člen Uredbe (EU) 2020/852 (Uredba o taksonomiji), je njegova praktična obveznost pri financiranju projektov določena z Uredbo (EU) 2021/241 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (NOO) ter Uredbo (EU) 2021/1060 za evropska kohezijska sredstva. Za prijavitelje na javne razpise ministrstev (npr. MGTŠ, MOPE) in agencije SPIRIT Slovenija ter za izdelavo investicijske dokumentacije (DIIP, PIZ in IP) je presoja DNSH obvezen, izločitveni pogoj za dodelitev sofinanciranja.

Okoljski cilji in njihovo preverjanje v elaboratu DNSH

Temeljno pravilo načela DNSH zahteva, da noben projekt, investicija ali dejavnost ne sme povzročati pomembne škode nobenemu okoljskemu cilju, četudi izjemno močno prispeva k izboljšanju enega izmed njih. V elaboratu DNSH se celovito presoja vseh 6 okoljskih ciljev, opredeljenih v 9. členu Uredbe (EU) 2020/852:

• Blažitev podnebnih sprememb: Projekt ne sme povzročati znatnih emisij toplogrednih plinov (izraženih v CO₂ekv.). Posebna pozornost se namenja preprečevanju rabe fosilnih goriv, energetski učinkovitosti ter ohranjanju naravnih ponorov ogljika. Kvantitativna presoja se opira na izračun ogljičnega odtisa organizacije po standardu ISO 14064.
• Prilagajanje podnebnim spremembam: Ocenjuje se dvojni vidik: kako predvidene podnebne spremembe (poplave, vročinski valovi, suša, neurja) vplivajo na projekt ter ali izvedba projekta povečuje ranljivost okolice ali drugih deležnikov.
• Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov: Projekt ne sme poslabšati ekološkega stanja površinskih ali podzemnih voda ter mora varovati vodni krog, hidrološki režim in poplavno varnost.
• Prehod na krožno gospodarstvo, vključno s preprečevanjem nastajanja odpadkov in recikliranjem: Presojajo se učinkovita raba surovin, delež recikliranih materialov, trajnostnostna zasnova ter ravnanje z gradbenimi in industrijskimi odpadki. Pri proizvodih se skladnost dokazuje z LCA analizo življenjskega cikla po ISO 14040/14044.
• Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja: Projekt ne sme povzročati čezmernih emisij onesnaževal v zrak, vodo ali tla. Upoštevati je treba standarde BAT (najboljše razpoložljive tehnologije) in zakonsko predpisane mejne vrednosti.
• Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov: Projekt ne sme škodovati zavarovanim območjem (omrežje Natura 2000), naravnim habitatom in ogroženim vrstam, predvideni pa morajo biti ustrezni omilitveni ukrepi.

Proces izdelave elaborata DNSH v dveh fazah

Presoja skladnosti z načelom DNSH poteka v skladu z uradnimi Tehničnimi smernicami Evropske komisije (2021/C 58/01). Metodologija temelji na dvostopenjskem pristopu (t.i. Kontrolni seznam iz Priloge I), ki preprečuje nepotrebno administrativno breme pri okoljsko nevprašljivih projektih:

Faza 1: Poenostavljena presoja (Filter in seznam izključenih dejavnosti)

V prvem koraku se najprej preveri, ali projekt spada na seznam izključenih dejavnosti. Ta vključuje naprave na premog in lignit, dejavnosti v okviru sistema EU ETS z napovedanimi emisijami CO₂ekv., ki niso znatno nižje od referenčnih vrednosti, ter odlagališča odpadkov in sežigalnice. Če dejavnost ni izključena, se presoja zaključi že v Fazi 1 v naslednjih treh primerih:

• kadar projekt zaradi svoje narave nima predvidljivega vpliva na posamezni okoljski cilj,
• kadar je ukrep označen s 100 % podnebnim ali okoljskim koeficientom po Uredbi EU, ali
• kadar bistveno prispeva k enemu cilju taksonomije brez tveganja za škodovanje ostalim petim ciljem.

Če za določen cilj ni mogoče izključiti vpliva, se zanj izvede poglobljena ocena v Fazi 2.

Faza 2: Vsebinska ocena (Poglobljena presoja in omilitveni ukrepi)

Vsebinska presoja se izvede za tiste okoljske cilje, kjer so bila v prvi fazi identificirana potencialna tveganja. V tej fazi se podrobno analizirajo tako neposredni vplivi (npr. med gradnjo ali izvedbo) kot posredni vplivi (npr. vplivi dobavne verige, logistike ali faze rabe). Za vsak identificiran vpliv mora prijavitelj določiti konkretne, izvedljive in preverljive omilitvene ukrepe, s katerimi dokaže, da projektu ne bo povzročena bistvena škoda.

Posebnosti po panogah in stroge omejitve financiranja

Zahteve elaborata DNSH se bistveno razlikujejo glede na panogo in tipologijo investicije:

• Stavbe in gradbeni projekti: Poudarek je na doseganju standardov skoraj nič-energijskih stavb (sNES), vgradnji trajnostnostnih materialov z nizkim ogljičnim odtisom ter zagotavljanju, da se vsaj 70 % (po masi) nenevarnih gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju pripravi za ponovno uporabo ali recikliranje.
• Trajnostnostna mobilnost in transport: Projekti morajo izkazovati neposreden prispevek k zmanjševanju emisij CO₂ekv. Prednost imajo brezemisijska vozila, polnilna infrastruktura ter železniški promet, pri cestnih investicijah pa je ključna presoja vplivov na kakovost zraka in obremenitev s hrupom.
• Omejitve pri fosilnih gorivih in ogrevanju: Naložbe v premog, nafto in skrilavce so popolnoma prepovedane. Pri zemeljskem plinu smernice 2021/C 58/01 načeloma dopuščajo zamenjavo premoga s plinom ob večji učinkovitosti, vendar je v veljavnih razpisih NOO in kohezije v Sloveniji financiranje plinskih naprav skoraj v celoti izključeno. Izjeme so možne le pri ozko določenih industrijskih sistemih pod strogim pogojem pripravljenosti na rabo obnovljivih plinov (hydrogen-ready) in ob strogih emisijskih mejah.
• Infrastruktura za odpadke in industrija: Odlagališča odpadkov in sežigalnice so na seznamu izključenih dejavnosti, razen pri obratih za izključno obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, ali energetski izrabi odpadkov z visoko energetsko učinkovitostjo, ki ne ogroža ciljev krožnega gospodarstva.

Pogosta vprašanja o elaboratu in načelu DNSH (FAQ)

Kaj natančno pomeni načelo DNSH in od kod izvira?

Načelo DNSH (Do No Significant Harm oziroma načelo, da se ne škoduje bistveno) izhaja iz Uredbe (EU) 2020/852 o taksonomiji. Zahteva, da noben projekt, investicija ali dejavnost ne sme povzročati pomembne škode nobenemu od 6 evropskih okoljskih ciljev, tudi če močno prispeva k enemu izmed njih.

Kdaj je elaborat DNSH obvezen pogoj pri prijavi na javne razpise?

Elaborat DNSH je obvezen sestavni del prijav na vse javne razpise, sofinancirane iz evropskih sredstev, zlasti iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) ter Kohezijskega sklada. Prav tako je obvezna priloga investicijske dokumentacije (DIIP, PIZ in IP) pri javnih in zasebnih investicijah.

Katerih je 6 okoljskih ciljev po Uredbi EU o taksonomiji?

V elaboratu DNSH se preverja skladnost s 6 okoljskimi cilji: blažitev podnebnih sprememb (emisije CO₂ekv.), prilagajanje podnebnim spremembam, trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov, prehod na krožno gospodarstvo, preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja ter varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov.

Kakšna je razlika med poenostavljeno (Faza 1) in vsebinsko oceno (Faza 2)?

V Fazi 1 (poenostavljena ocena) se preveri, ali projekt nima predvidljivega vpliva na okoljske cilje ali pa jim neposredno koristi. Če tveganja ni, se postopek zaključi. Če pa obstaja možnost vpliva, se v Fazi 2 (vsebinska ocena) izvede podrobna analiza tveganj z določitvijo konkretnih omilitvenih ukrepov.

Ali elaborat DNSH zahteva celovit izračun ogljičnega odtisa ali LCA analizo?

Za elaborat DNSH celovita analiza celotnega življenjskega cikla ni vedno zahtevana, je pa osredotočena na ključne faze z največjimi vplivi. Kljub temu izdelava LCA analize or izračun ogljičnega odtisa po ISO 14064 bistveno olajšata dokazovanje skladnosti in preprečujeta zavrnitev vloge pri ocenjevalni komisiji. Za strokovno pomoč pri pripravi dokumentacije stopite v stik z nami.