Pretvorba izjave o trajnostnosti v XHTML je zakonsko predpisana oblika priprave poslovnega poročila za zavezance po ZGD-1 in CSRD. Čeprav je digitalno označevanje (iXBRL) po Direktivi (EU) 2026/470 in 22. členu ZGD-1O začasno odloženo do sprejetja delegirane uredbe, strukturiranje podatkov že danes preprečuje revizijske zaplete.
Z uveljavitvijo novele Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1O), ki jo je Državni zbor sprejel 15. julija 2026 (velja od 24. julija 2026), in evropskega svežnja Omnibus I (Direktiva (EU) 2026/470) se pravila za poročanje o trajnostnosti v Sloveniji bistveno spreminjajo. Medtem ko so se zavezujoči pragovi za podjetja občutno dvignili, so tehnična pravila glede formata letnih poročil postala neizprosna.
V praksi se številna vodstva podjetij in finančni oddelki soočajo z zmedo: katera podjetja morajo poročati že za poslovno leto 2026, ali je treba izjavo o trajnostnosti že strojno označiti z oznakami iXBRL in kako se format XHTML razlikuje od običajnega dokumenta PDF? Odgovor je v natančnem razlikovanju med elektronskim formatom dokumenta in digitalnim označevanjem posameznih podatkovnih točk. Format XHTML je za zavezance obvezen, digitalno označevanje podatkov pa je trenutno suspendirano. V nadaljevanju pojasnjujemo veljavni časovni okvir, vlogo revizorja ter kako pripraviti celovito ESG poročilo brez nepotrebnih stroškov.
Pravni okvir po ZGD-1O in Direktivi 2026/470: kaj je obvezno in kaj suspendirano?
Nova opredelitev zavezancev po paketu Omnibus I in ZGD-1O
Sprejem novele ZGD-1O je v slovenski pravni red prenesel evropsko direktivo Omnibus I (Direktiva (EU) 2026/470). Ta je bistveno spremenila pogoje za zavezance po direktivi CSRD in standardih ESRS:
- Prvi val poročevalcev in prehodna razbremenitev (poslovno leto 2026): Skladno s prehodno določbo tretjega odstavka 23. člena novele ZGD-1O družbe prvega vala (veliki subjekti javnega interesa nad 500 zaposlenih) za poslovno leto, ki se začne v letu 2026, niso zavezane k poročanju o trajnostnosti, če njihovi čisti prihodki od prodaje ne presegajo 450.000.000 EUR ali njihovo povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 1.000 (zadošča že izpolnjenost enega pogoja). Poročajo torej le tiste družbe prvega vala, ki v poslovnem letu 2026 hkrati presegajo 1.000 delavcev in 450 mio EUR čistih prihodkov od prodaje. Pri tem imajo za poslovno leto 2026 zakonsko možnost izbire: poročajo lahko po prvotnih standardih ESRS (z olajšavami Quick Fix) ali pa že prostovoljno uporabijo revidirane standarde (Delegirana uredba (EU) 2026/1563).
- Splošna uveljavitev novih pragov (od poslovnega leta 2027 dalje): Spremenjena 70.c in 70.č člen ZGD-1 se v celoti uporabljata za poslovna leta, ki se začnejo 1. januarja 2027 ali kasneje. Od tedaj naprej so k poročanju zavezane izključno velike družbe in skupine, ki v poslovnem letu hkrati presegajo povprečno 1.000 delavcev in 450.000.000 EUR čistih prihodkov od prodaje.
- Podjetja pod pragovoma in dobavne verige: Manjša podjetja in družbe, ki ne presegajo obeh pragov hkrati, so iz zakonske obveznosti CSRD izvzeta. V dobavnih verigah in pri bančnem financiranju pa se zanje uporablja poenostavljeni prostovoljni standard VS (prej VSME).
Suspenz digitalnega označevanja: 29d. člen direktive in 22. člen ZGD-1O
Direktiva (EU) 2026/470 je nadomestila 29d. člen Računovodske direktive 2013/34/EU in določila jasno varovalko: podjetja ne smejo biti zavezana k označevanju svojega poročanja o trajnostnosti z digitalnimi oznakami (iXBRL), dokler pravila o označevanju niso uradno sprejeta v obliki delegirane uredbe Evropske komisije v okviru standardov ESEF (Uredba (EU) 2019/815). To varovalko v slovenski zakonodaji izrecno potrjuje tudi 22. člen novele ZGD-1O.
To pomeni, da je obvezno strojno označevanje podatkovnih točk iXBRL trenutno suspendirano. Noben regulator ali revizor od podjetij za tekoča poročevalska obdobja ne more zahtevati veljavno označenega paketa iXBRL za trajnostnostna razkritja.
Zahteva po enotnem elektronskem formatu XHTML za AJPES
Suspenz označevanja iXBRL nikakor ne odpravlja obveznosti elektronskega formata samega dokumenta. Zahteva, da mora biti celotno poslovno poročilo pripravljeno v formatu XHTML (Extensible Hypertext Markup Language), ostaja v polni veljavi.
Zavezanci morajo svojo izjavo o trajnostnosti vključiti kot prepoznaven oddelek v poslovno poročilo in celotno letno poročilo predložiti Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) v formatu XHTML. Javne delniške družbe poročilo hkrati objavijo prek sistemov Ljubljanske borze (sistem SEOnet in uradni mehanizem za shranjevanje reguliranih informacij INFO HRAMBA), ki ju borza upravlja po pooblastilu Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP).
Poenostavitev podatkovnih točk
Zmanjšanje obveznih podatkovnih točk za več kot 60 % ter osnutek nove digitalne taksonomije EFRAG v javni obravnavi do 11. novembra 2026.
Revidirani ESRS in EFRAG taksonomija: poenostavitev podatkovnih točk in digitalnih konceptov
Uveljavitev revidiranih ESRS z 10. novembrom 2026
Evropska komisija je z Delegirano uredbo (EU) 2026/1563 temeljito prenovila standarde za poročanje o trajnostnosti. Revidirani ESRS stopijo v veljavo 10. novembra 2026 in se uporabljajo za poslovna leta, ki se začnejo 1. januarja 2027 ali kasneje, pri čemer jih podjetja lahko prostovoljno uporabijo že za poslovno leto 2026.
Prenova standardov prinaša znatno razbremenitev: število obveznih podatkovnih točk je zmanjšano za več kot 60 %, celoten nabor točk pa za več kot 70 %. Podrobnejšo primerjavo prvotnih in novih zahtev si lahko ogledate v našem pregledu za poenostavljeni nabor podatkovnih točk revidiranih ESRS.
Primer posodobljene strukture je razkritje celotnih emisij toplogrednih plinov (obseg 1, 2 in 3 v t CO₂ekv.), ki izhajajo iz metodologije za izračun ogljičnega odtisa organizacije po protokolu GHG in so v revidiranih standardih opredeljene pod točko E1-8 (namesto prejšnje E1-6).
Status digitalne taksonomije EFRAG
Za izvedbo strojnega označevanja v jeziku XBRL mora obstajati uradna taksonomija – digitalni slovar, ki vsaki vsebinski zahtevi standarda pripiše točno določeno računalniško kodo.
Prvotni osnutek taksonomije iz avgusta 2024 ni bil nikoli uveljavljen s strani ESMA in Evropske komisije. EFRAG je zato pripravil nov osnutek digitalne taksonomije XBRL, ki je prilagojen revidiranim standardom in je trenutno v javni obravnavi do 11. novembra 2026. EFRAG namerava končni predlog taksonomije oddati organu ESMA in Evropski komisiji do konca leta 2026. Ta osnutek predvideva zmanjšanje števila neabstraktnih konceptov z 1.227 na 359 (zmanjšanje za 70,7 %). Šele po potrditvi s strani Komisije in sprejetju delegiranega akta ESEF bo ta nabor postal zakonsko zavezujoč.
Povezava z evropsko enotno dostopno točko (ESAP)
Cilj uvedbe elektronskega formata je vzpostavitev enotne evropske dostopne točke (ESAP – European Single Access Point). Ta bo investitorjem in javnosti omogočila centraliziran dostop do finančnih in trajnostnostnih podatkov evropskih družb.
Vzpostavitev platforme poteka po natančni zakonski časovnici:
- Javni dostop do portala ESAP: je predviden do 10. julija 2027.
- Zbiranje informacij druge faze: kamor sodijo izjave o trajnostnosti po CSRD in podatki po Uredbi o taksonomiji EU, pa se uradno začne 10. januarja 2028 prek nacionalnih zbirnih organov (collection bodies).
Tehnična priprava poročila v XHTML: pravila ESMA in revizijska sledljivost
Pravila ESMA za format XHTML
Format XHTML združuje grafično podobo spletne strani z natančno sintakso jezika XML. Pravila ESMA za elektronski format poročanja postavljajo jasne tehnične okvirje:
- Prepoved zunanje izvršljive kode: v dokumentu XHTML ne sme biti nobenih dinamičnih skriptov JavaScript ali zunanjih povezav do izvršljive kode.
- Oblika predložitve dokumenta: medtem ko polno označena poročila iXBRL običajno tvorijo paket ZIP z vsemi pripadajočimi taksonomskimi datotekami, ESMA za predložitev samostojnega poročila v formatu XHTML priporoča enotno, samostojno datoteko XHTML z vdelanimi slikami ali lokalnimi slogovnimi viri.
- Sintaktična skladnost: dokument mora biti v celoti skladen s specifikacijo XHTML in pravilno oblikovan (well-formed XML).
Vloga revizorja: preverjanje vsebine in revizijske sledljivosti
V skladu s točko (aa) prvega odstavka 34. člena Računovodske direktive pooblaščeni revizor preveri skladnost poročanja o trajnostnosti z zahtevami standardov ESRS ter določili zakona o gospodarskih družbah.
Ker je digitalno označevanje po 29d. členu direktive in 22. členu ZGD-1O trenutno suspendirano, se revizijski pregled pri poslu dajanja omejenega zagotovila (limited assurance) osredotoča na vsebinsko skladnost razkritij, metodologijo ter obstoj jasne revizijske sledi. Revizor poda negativno formuliran sklep: potrdi, da na podlagi opravljenih postopkov ni opazil okoliščin, ki bi kazale na bistveno napačne navedbe.
Če podjetje nima urejene revizijske sledi, če vsebina ne temelji na pravilni izvedbi analize dvojne bistvenosti (DMA) ali če niso ustrezno utemeljena razkritja po taksonomiji EU (povezana z izdelavo elaborata DNSH), revizor ne more podati sklepa brez pridržkov. Ko pa bo digitalno označevanje formalno uveljavljeno, bo revizor v skladu z direktivo preverjal tudi skladnost označenih značk s predpisano taksonomijo.
Format PDF v primerjavi s formatom XHTML
Dokument PDF ostaja uveljavljen za interno komunikacijo in predstavitve deležnikom, vendar za zavezance ne zadošča kot uradni format poslovnega poročila. Format XHTML omogoča ohranitev celostne grafične podobe podjetja, hkrati pa zagotavlja zakonsko skladno digitalno obliko za javno objavo.
Organizacija procesa
Poudarek na urejenosti podatkov pri viru in pravočasni pripravi strukturiranih informacij namesto preuranjenega zakupa orodij za nesprejete taksonomije.
Strategija izvedbe: organizacija podatkov in priprava na digitalno poročanje
Kje se skrivajo pasti priprave poročila
Pretvorba v format XHTML ni zgolj tehnično opravilo ob koncu poslovnega leta. Če podatki niso že pri izvoru zbrani skladno z revidiranimi ESRS, se pri prenosu v kodo pojavijo neskladja.
Ker taksonomija iXBRL za trajnostnost še ni formalno sprejeta z delegirano uredbo, je preuranjeno vlagati v zapletene zunanje module za digitalno označevanje. Ključna naloga podjetij je vzpostaviti zanesljiv sistem zbiranja podatkov ter pripraviti poslovno poročilo v veljavnem formatu XHTML.
| Področje | Samostojna interna priprava | Zunanja tehnična pretvorba | Strukturirana podpora (RISO + ESG ON) |
|---|---|---|---|
| Oblikovanje in format | Interni izvoz dokumenta v XHTML | Zunanja pretvorba predloge v XHTML | Priprava strukturiranega formata XHTML |
| Metodološka presoja podatkov | Odvisna od internega znanja ekipe | Izvajalec ne presoja pravilnosti podatkov | Strokovna presoja skladnosti z ESRS |
| Priprava na iXBRL taksonomijo | Sledenje spremembam zakonodaje | Tehnična prilagoditev po sprejetju akta | Podatki so vnaprej usklajeni z EFRAG koncepti |
| Priprava na revizijski pregled | Ročno zbiranje dokaznih gradiv | Omejena na tehnične vidike dokumenta | Urejena revizijska sledljivost v sistemu |
Vloga orodja ESG ON in RISO Consulting
V podjetju RISO Consulting naročnikom nudimo strokovno oporo pri celotnem ciklu poročanja o trajnostnosti: od izvedbe analize dvojne bistvenosti (DMA) do izračuna ogljičnega odtisa organizacije (CCF) po protokolu GHG in standardu ISO 14064.
Za vodenje podatkov uporabljamo specializirano platformo ESG ON, ki podjetjem omogoča strukturiran zajem informacij po strukturi revidiranih ESRS. Sistem zagotavlja neposredno povezavo dokazil k posameznim vnosom, kar bistveno olajša revizijski pregled ter omogoča zanesljiv izvoz poročila v predpisanih formatih.
Viri: Direktiva 2013/34/EU (29d. in 34. člen); Direktiva (EU) 2022/2464 (CSRD); Direktiva (EU) 2026/470 (Omnibus I); Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/815 (ESEF) in priročnik ESMA ESEF Reporting Manual; Delegirana uredba Komisije (EU) 2026/1563 (revidirani ESRS 2026, E1-8); EFRAG Draft Revised ESRS XBRL Taxonomy (javna obravnava do 11. 11. 2026); Uredba (EU) 2023/2859 o vzpostavitvi evropske enotne dostopne točke (ESAP); ZGD-1O (Ur. l. RS št. 1270/2026, 70.c, 70.č, 22. in 23. člen); pravila AJPES in Ljubljanske borze (SEOnet / INFO HRAMBA).
Pogosta vprašanja o pretvorbi izjave o trajnostnosti v XHTML (FAQ)
Katera podjetja v Sloveniji morajo poslovno poročilo pripraviti v XHTML formatu?
Po tretjem odstavku 23. člena novele ZGD-1O so družbe prvega vala za poslovno leto 2026 izvzete iz obveznosti poročanja o trajnostnosti, če njihovi čisti prihodki od prodaje ne presegajo 450.000.000 EUR ali njihovo povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 1.000. Tiste družbe prvega vala, ki v poslovnem letu 2026 hkrati presegajo povprečno 1.000 delavcev in 450 mio EUR čistih prihodkov od prodaje, poročajo že za leto 2026, pri čemer lahko izbirajo med prvotnimi in revidiranimi ESRS. Od poslovnega leta 2027 dalje (uveljavitev spremenjenih 70.c in 70.č člena ZGD-1) pa obveznost velja za vse velike družbe in skupine, ki hkrati presegajo ta dva pragova. Vsa zavezana podjetja morajo svoje celotno poslovno poročilo z vključeno izjavo o trajnostnosti predložiti na AJPES v elektronskem formatu XHTML.
Ali je digitalno označevanje z značkami iXBRL trenutno obvezno?
Ne. Direktiva (EU) 2026/470 je spremenila 29d. člen Računovodske direktive tako, da označevanje poročanja o trajnostnosti ni obvezno, dokler Evropska komisija ne sprejme posebnih tehničnih pravil z delegirano uredbo v okviru standardov ESEF. To varovalko v slovenskem pravu potrjuje 22. člen novele ZGD-1O. Obvezna pa ostaja priprava samega poslovnega poročila v obliki datoteke XHTML.
Kako revidirani ESRS in EFRAG taksonomija vplivata na pripravo podatkov?
Revidirani standardi ESRS (Delegirana uredba (EU) 2026/1563) začnejo veljati 10. novembra 2026 in so obvezni za poslovna leta od 1. januarja 2027, podjetja pa jih lahko uporabijo že za leto 2026. Standardi zmanjšujejo število obveznih podatkovnih točk za več kot 60 %, celoten nabor pa za več kot 70 %. Hkrati je osnutek nove digitalne taksonomije EFRAG v javni obravnavi do 11. novembra 2026, ki predvideva zmanjšanje neabstraktnih konceptov z 1.227 na 359 (-70,7 %).
Kakšna je vloga revizorja pri pregledu izjave o trajnostnosti v XHTML?
Pooblaščeni revizor v okviru posla dajanja omejenega zagotovila po točki (aa) prvega odstavka 34. člena direktive preverja vsebinsko skladnost izjave o trajnostnosti s standardi ESRS, zakonodajo ter revizijsko sledljivost podatkov. Ker je digitalno označevanje suspendirano, se revizijski pregled osredotoča na točnost in preverljivost vsebin (z izdajo negativno formuliranega sklepa brez pridržkov), preverjanje digitalnih oznak pa bo nastopilo po sprejetju ustrezne delegirane uredbe.
Kdaj bodo podatki iz slovenskih poročil javno dostopni na portalu ESAP?
Javni dostop do enotne evropske dostopne točke (ESAP) je predviden do 10. julija 2027. Zbiranje informacij druge faze, kamor sodijo izjave o trajnostnosti po CSRD, pa se uradno začne 10. januarja 2028 prek nacionalnih zbirnih organov (collection bodies).
Pripravite svoje ESG poročilo brez stresa in nepredvidenih stroškov
Ne glede na to, ali potrebujete sodobno programsko orodje za vašo interno ekipo ali celovito izvedbo na ključ, smo v RISO vaša zanesljiva opora. Pišite nam na info@riso.si.
