Analiza dvojne pomembnosti – jedro direktive o korporativnem poročanju o trajnosti (CSRD)

Analiza dvojne pomembnosti je metodologija, ki organizacijam pomaga določiti, katere trajnostne teme so najbolj relevantne tako za njihov poslovni uspeh kot za njihov vpliv na okolje in družbo. Zajema vse lastne vplive in vplive v vrednostni verigi na ljudi ali okolje, ki so povezani z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi zadevami (ESG), ter pomembne trajnostne vplive, ki od zunaj vplivajo na sposobnost podjetja na ustvarjanje in pridobivanje finančnega kapitala. 

Načelo dvojne pomembnosti upošteva tako finančno pomembnost kot pomembnost učinka, pri čemer morajo podjetja oceniti finančna tveganja in priložnosti, povezane z vprašanji trajnosti, ter vplive na ljudi in okolje.

  • Finančna pomembnost se osredotoča na to, kako vprašanja trajnosti vplivajo na poslovni razvoj, uspešnost in položaj podjetja.
  • Pomembnost učinka se osredotoča na vpliv, ki ga ima podjetje na vprašanja trajnosti, vključno z okoljskimi, socialnimi zadevami in zadevami zaposlenih, skupaj s spoštovanjem človekovih pravic, protikorupcijskimi in podkupovalnimi zadevami ter upravljanjem.

Analize dvojne pomembnosti, zakaj je potrebna?

Pomen analize dvojne pomembnosti se kaže v procesu ocenjevanja, kjer podjetje oceni pomembnost za trajnostne teme zajete v Evropskih standardih za trajnostno poročanje (ESRS) in posamezne podatkovne točke. To pomeni, da morajo biti vse informacije, ki so prepoznane kot pomembne, obvezno razkrite. Analiza prav tako omogoča podjetjem, da racionalizirajo svoja poročila, tako da izpustijo podatke, ki niso ocenjeni kot pomembni.

Kako izvajamo analizo dvojne pomembnosti?

Prvi korak zajema razumevanje konteksta organizacije. To vključuje opredelitev obsega sistema, notranje in zunanje dejavnike ter deležnikov (prizadeti deležniki in uporabniki izjav o trajnosti). Potrebna je  alokacija virov (npr. človeških, finančnih, tehnoloških …) ekipe, ki bo analizo izvedla. Podjetje izvede identifikacijo deležnikov znotraj svoje verige vrednosti, tako internih (npr. zaposleni, vodstvo, …) kot eksternih (npr. dobavitelji, kupci, nevladne organizacije, vladne organizacije …). Pri analizi dvojne pomembnosti je potrebno vključiti vsaj interne deležnike.

Deležniki so razvrščeni po pomembnosti, glede na določene pragove se nekateri lahko izločijo. Analizirati je treba celotno vrednostno verigo podjetja in določiti način vključevanja deležnikov. Potrebna je vključitev eksternih deležnikov in analiza celotne verige vrednosti (v zmožnostih podjetja).

Poenostavljen postopek izvedbe analize dvojne pomembnosti
Poenostavljen postopek izvedbe analize dvojne pomembnosti

Drugi korak je identifikacija vplivov, tveganj in priložnosti (IRO) v verigi vrednosti. Podjetje mora upoštevati tudi podnebne scenarije, npr. IEA. V tretjem koraku se oceni pomembnost prepoznanih in v tematskem ESRS 1, odstavek AR16, določenih trajnostnih zadev (npr. onesnaževanje zraka, vode, tal …) za sestavo končnega seznama pomembnih trajnostnih tem (npr. podnebne spremembe, onesnaževanje, voda in morski viri …).  Izvede se ocena finančne pomembnosti in pomembnosti učinkov (analiza dvojne pomembnosti). Evropski standardi za trajnostno poročanje (ESRS) določajo kazalnike za ovrednotenje, vendar ne določijo pragovnih vrednosti, te določi podjetje. Metodologija in celoten postopek morata biti dokumentirana.

  • Kazalniki za finančno pomembnost: vrsta vpliva, stanje vpliva, vrjetnost vpliva, vpliv na denarne tokove, vpliv na razvoj, vpliv na uspešnost, vpliv na položaj, vpliv na storške kapitala in nazadnje vpliv na dostop do financiranaj ter pomembne faze v življenskem ciklu. Mnenje eksternih deležnikov upoštevamo kot »utež« pri vrednotenju.
  • Kazalniki za pomembnost učinka: vrsta vpliva, stanje vpliva, vrjetnost vpliva, nepopravljivost, obseg (geografski, demografski in okoljski), interno oceno vpliva kot »utež«. Mnenje eksternih deležnikov upoštevamo kot »utež« pri vrednotenju.

Posplošeno je rezultat analize dvojne pomembnosti definicija pomembnih trajnostnih zadev in z njimi povezanih podatkovnih točk. Sledi analiza vrzeli.

Če podjetje z analizo dvojne pomembnosti ugotovi, da trajnostna tema ni pomembna in zato ne poroča v skladu z navedenim standardom, mora razkriti podrobno razlago ugotovitev iz svoje ocene pomembnosti.

V primeru, da podjetje oceni, da podatkovna točka, ni pomembna, mora izrecno navesti, da podatkovna točka “ni relevantna”. Poleg tega morajo podjetja razkriti preglednico z vsemi takšnimi podatkovnimi točkami, v kateri navedejo, kje jih je mogoče najti v njihovi izjavi o trajnosti, ali ustrezno navedejo, da točka “ni pomembna”.

V obeh primerih je potrebna argumentacija in predstavitev medatologije.

Ste pripravljeni napraviti spremembo in zmanjšati vpliv svojega podjetja na okolje?

Z izkušnjami in znanjem pomagamo dosegati učinke na vseh treh stebrih trajnostnega razvoja.