CSRD poročanje o trajnosti omogoča organizacijam, da transparentno komunicirajo svoje okoljske, socialne in upravljavske (ESG) dejavnosti ter vpliv na zainteresirane strani.

Kaj je CSRD?

CSRD je regulativni okvir, ki zahteva, da podjetja v EU poročajo o svojih trajnostnih aktivnostih. Nadomešča in razširja prejšnjo direktivo o nefinančnem poročanju (NFRD), ki je prav tako zahtevala, da podjetja poročajo o svojih trajnostnih praksah, vendar je bila manj obsežna v smislu zahtevanih informacij in obsega podjetij, ki so morala poročati. CSRD zajema večje število podjetij, vključno z malimi, srednjimi in velikimi podjetji ter postavlja strožje zahteve glede poročanja.

Zakaj je CSRD pomembna?

Cilj CSRD je trajnostno poročanje izenačiti s finančnim poročanjem ter vzpostaviti okvir za standardizirano ESG poročanje na nivoju EU. Standardizirano trajnostno poročanje zagotavlja možnost za primerjavo trajnostne uspešnosti (benchmarking) med podjetji. Trajnostna poročila bodo zbrana v centralni digitalni platformi.

CSRD zagotavlja, da bodo podjetja v Evropski uniji poročala primerljivo in zaupanja vredno. Države članice EU bodo morale CSRD v svoje nacionalne zakonodaje prenesti do 16. junija 2024. Predlog predpisa zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1M) je dostopen s klikom tukaj.

Časovnica poročanja po CSRD

• 2024: Od 1. januarja 2024 za velika podjetja javnega interesa (z več kot 500 zaposlenimi), za katera že velja direktiva o nefinančnem poročanju, poročila pa je treba predložiti leta 2025. Faza uvajanja za velika podjetja. Seznam subjektov javnega interesa je dostopen s klikom tukaj.
• 2025: Od 1. januarja 2025 za velika podjetja, za katera direktiva o nefinančnem poročanju še ne velja (z več kot 250 zaposlenimi in/ali 40 milijoni EUR prometa in/ali 20 milijoni EUR skupnih sredstev), pri čemer morajo poročila predložiti leta 2026.
• 2026: Od 1. januarja 2026 za mala in srednje velika podjetja in druga podjetja, ki kotirajo na borzi, s poročili, ki jih je treba predložiti leta 2027.

Postopek CSRD poročanja v skladu z Evropskimi standardi za trajnostno poročanje (ESRS)

CSRD je zakonodajni okvir Evropske unije, ki zahteva, da podjetja poročajo o svojih vplivih na okolje, družbo in upravljanje (ESG). Medtem je ESRS niz 12 standardov, ki jih razvija Evropski svet za finančno poročanje (EFRAG), z namenom zagotavljanja jasnih in podrobno opredeljenih zahtev za trajnostno poročanje pod okriljem CSRD. Ti standardi določajo, kako naj podjetja poročajo o različnih ESG temah, kot so podnebne spremembe, biotska raznovrstnost, socialne pravice in upravljanje.

 Za velike subjekte javnega interesa in za velika podjetja je pripravljen prvi osnutek, ki vključuje 12 sektorskih standardov, dva medsektorska standarda in deset tematskih standardov, vključno s petimi o okoljskih zadevah, štirimi o socialnih zadevah in enim o upravljanju. Več o standardih za velika podjetja si lahko preberete s klikom tukaj. Za MSP so v pripravi enostavnejši, standardi. Dostopni so s klikom tukaj za mala in srednje velika podjetja, ki kotirajo na borzi ter tukaj za prostovoljna razkritja.

Predvidene sankcije, kakšno je tveganje neskladnosti?

CSRD ne predvideva specifičnih sankcij, države članice ob prenosu direktive v lokalno zakonodajo opredelijo tudi obseg sankcij. Na primer, v skladu z nemško različico veljavne direktive NFRD so podjetja kaznovana z globo do 10 milijonov EUR, oz. 5 % letnega prometa ali dvakratnim zneskom pridobljenega dobička / preprečene izgube.

Tvega se tudi izguba poslovanja, okoljska uspešnost postaja kriterij izbire dobaviteljev, saj posredno vpliva na okoljsko oceno organizacije.

Koraki CSRD trajnostnega poročanja

Proces je razdeljen na več korakov, zasnovan tako, da organizacijam omogoča celovit pregled in sistematičen pristop k trajnostnemu poročanju. Posamezni koraki:

Izobraževanje: To je začetna faza, kjer se organizacije seznanijo s koncepti in zahtevami trajnostnega poročanja.

1. Skrbni pregled (Kontekst organizacije): V tej fazi se opravi temeljit pregled organizacije, da se ugotovi, kako trajnostne dejavnosti vplivajo na poslovanje. To zajema identifikacijo vplivov, tveganj in priložnosti (IRO).
2. Analiza dvojne pomembnosti: Ta korak vključuje finančno in nefinančno oceno pomembnosti. Več informacij v prispevku s klikom tukaj.
3. Analiza vrzeli: Analiza vrzeli odkrije specifična področja, kjer so podatki za izpolnjevanje podatkovnih točk lahko manjkajoči, nepopolni ali nepravilno validirani. Več informacij v prispevku s klikom tukaj.
4. Akcijski načrt: Razvije se načrt ukrepov za naslavljanje identificiranih vrzeli in izboljšanje trajnostne uspešnosti organizacije.
5. Strategija razogičenja: Posebna pozornost je namenjena strategiji razogljičenja, ki vključuje konkretne, in merljive cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (GHG) obsega 1, 2 in 3 (Izračun ogljičnega odtisa organizacije po protokolu GHG). Podjetje izpostavi vzvode razogličenja z ukrepi za blažitev podnebnih sprememb.
6. Implementacija: V tej fazi se izvedejo načrtovani ukrepi.
7. ESG trajnostno poročilo: Po implementaciji se sestavi končno poročilo. Več informacij v prispevku s klikom tukaj.
8. (Omejeno) zagotovilo revizorja: Začetne revizije bodo vključevale omejena zagotovila, kar pomeni, da se bodo revizorji pri pregledu podatkov v glavnem osredotočali na postopek poročanja in na področja z večjim tveganjem napačnih navedb. Vendar se pričakuje, da se bo raven zagotovila sčasoma povečala na “razumno”, to bo zahtevalo obsežnejša preverjanja, vključno s preverjanjem podatkov in notranjim nadzorom. Po zadnjih informacijah bo revizija omejena na poblaščene revizorje, ki imajo v skladu z Zakonom revidiranju veljavno dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja. Izobraževanja so že v teku. Seznam poblaščenih revizorjev je dostopen s klikom tukaj.