Analiza vrzeli in njena vloga v trajnostnem poročanju

Analiza vrzeli je pomembna, ker podjetjem omogoča, da sistematično ocenijo svoje trenutne trajnostne strategije in prakse, da bi odkrili pomanjkljivosti v skladnosti, učinkovitosti ali učinkovanju.

Kaj je analiza vrzeli?

Analiza vrzeli omogoča identifikacijo specifičnih področij, kjer so podatki lahko nepopolni, manjkajoči ali neustrezno preverjeni, kar lahko vpliva na kakovost in zanesljivost trajnostnih poročil. 

Proces vključuje pregled trenutnih praks zbiranja podatkov, da se ugotovi, kateri podatki se zbirajo in kako, ter njihovo primerjavo s smernicami Evropskih standardih za trajnostno poročanje (ESRS) za identifikacijo področij, kjer podatki manjkajo, niso popolni ali niso ustrezno preverjeni. Analiza se nadaljuje z oceno obstoječih praks validacije podatkov in njihovim primerjanjem z zahtevami Evropskih standardih za trajnostno poročanje (ESRS), da se identificirajo vrzeli v validaciji podatkov. 

Cilj je razviti ciljno usmerjen načrt ukrepov za naslavljanje teh vrzeli, ki lahko vključuje uvedbo novih orodij za zbiranje podatkov, izvajanje strožjih postopkov validacije podatkov ali izboljšanje sodelovanja deležnikov za povečanje natančnosti podatkov. 

  • Določiti je potrebno: odgovorno osebo, ali je podatek na voljo, vir podatka in kvalitetno značilnost podatka. 

Analiza vrzeli in ocena kakovosti podatkov

Evropski standardi za trajnostno poročanje (ESRS) določajo naslednje ocene kvalitetne značilnosti podatka:

  • Ustreznost: Informacije so ustrezne za odločitve uporabnikov, če lahko vplivajo na te odločitve s svojo napovedno ali potrditveno vrednostjo. Poudarja se, da informacije ne potrebujejo biti neposredno napovedne narave, ampak so relevantne, če pomagajo uporabnikom pri oblikovanju lastnih napovedi ali potrjevanju preteklih ocen.
  • Objektivnost podatkov: Informacije morajo biti točne, popolne in nepristranske, kar pomeni, da morajo odražati resnično stanje zadev brez napak ali pristranskosti. Poudarek je na popolnosti, nevtralnosti in pravilnosti predstavitve informacij, ki zagotavlja, da so te koristne in zanesljive za uporabnike.
  • Primerljivost: Informacije morajo omogočati primerjave med različnimi obdobji znotraj podjetja in med različnimi podjetji, kar uporabnikom omogoča, da ocenijo uspešnost podjetja v času in v primerjavi z drugimi podjetji. To zahteva doslednost v metodologiji in predstavitvi informacij.
  • Preverljivost: Informacije morajo biti verodostojne, kar pomeni, da jih je mogoče preveriti za njihovo točnost in celovitost. Preverljivost povečuje zaupanje uporabnikov v informacije, saj omogoča, da neodvisni opazovalci potrdijo, ali so informacije verodostojno predstavljene.
  • Razumljivost: Informacije morajo biti jasno in jedrnato predstavljene, da so lahko razumljive za uporabnike z ustrezno predznanje. To zahteva izogibanje nepotrebnim podvajanjem informacij in uporabo jasnega jezika ter zagotavljanje, da so ključne informacije lahko dostopne in ne zakrite z manj pomembnimi podatki.

Idealna je vzpostavitev enotnega vira resnice (single source of truth). Enotni vir resnice je koncept, ki se nanaša na centralizirano skladišče z najnatančnejšimi, najpopolnejšimi in najnovejšimi podatki organizacije.

Ste pripravljeni napraviti spremembo in zmanjšati vpliv svojega podjetja na okolje?

Z izkušnjami in znanjem pomagamo dosegati učinke na vseh treh stebrih trajnostnega razvoja.