Kohezijske regije predstavljajo geografske segmente, ustanovljene z namenom spodbujanja enakomernejšega razvoja znotraj posameznih držav in celotne Evropske unije. V Sloveniji obstajata dve takšni regiji: Vzhodna in Zahodna Slovenija.
Od leta 2016 se Zahodna Slovenija šteje med bolj razvite evropske regije, medtem ko Vzhodna Slovenija ostaja v kategoriji manj razvitih. Zaradi tega razpisi za dodeljevanje nepovratnih sredstev pogosto favorizirajo projekte, ki se izvajajo v Vzhodni Sloveniji, saj je tam potreba po razvojni pomoči večja.
Poleg kohezijskih regij pa obstajajo tudi obmejna problemska območja, ki se soočajo z razvojnim zaostankom zaradi različnih dejavnikov. Med njimi so slabša prometna dostopnost, razpršena poselitev, izzivi pri vzdrževanju in razvoju infrastrukture ter strožji okoljevarstveni standardi. Ta območja prav tako pogosto prejmejo posebno pozornost pri dodeljevanju sredstev, da bi se spodbudil njihov razvoj.
Pri dodeljevanju nepovratnih sredstev se uporabljajo specifična merila, ki so določena v Prilogi I Uredbe GBER in upošteva regionalna karta pomoči. Ta merila vključujejo velikost podjetja in gospodarske razmere v posameznih regijah.
Na Regionalni karti pomoči so tako območja, kjer je gospodarski položaj izrazito slab (tip “a”), kot so na primer v Vzhodni Sloveniji, in območja, kjer so razmere manj kritične, a še vedno neugodne (tip “c”), kot je to v Zahodni Sloveniji.