Obmejna problemska območja so geografske regije, ki se nahajajo na mejah Slovenije in se soočajo z različnimi razvojnimi izzivi. Med glavnimi težavami so slabša prometna dostopnost, razpršena poselitev, težave pri vzdrževanju in razvijanju infrastrukture ter strožje zahteve pri varstvu okolja. Ta območja pogosto predstavljajo tudi kulturno in naravno dediščino, ki je pomembna za ohranjanje slovenske […]
Kohezijske regije predstavljajo geografske segmente, ustanovljene z namenom spodbujanja enakomernejšega razvoja znotraj posameznih držav in celotne Evropske unije. V Sloveniji obstajata dve takšni regiji: Vzhodna in Zahodna Slovenija. Od leta 2016 se Zahodna Slovenija šteje med bolj razvite evropske regije, medtem ko Vzhodna Slovenija ostaja v kategoriji manj razvitih. Zaradi tega razpisi za dodeljevanje nepovratnih
Kohezijske regije Slovenije in karta regionalne pomoči Preberi več »
Občine se lahko prijavijo na različne programe za uresničitev projektov, ki so si jih zadale v času nove programske perspektive do leta 2027. Črpanje evropskih nepovratnih sredstev mnogim občinam predstavlja močno oporo pri realizaciji njihovih projektov. Ne glede na to, ali gre za investicije v komunalno infrastrukturo, gradnjo kulturnih dvoran, osnovnih šol, vrtcev, kolesarskih stez,
LAS – lokalna akcijska skupina Občine in ostali partnerji so se v LAS vključili na osnovi pogodbenega partnerstva javnih in zasebnih subjektov. Iz naslova teh sredstev imajo občine možnost pridobiti subvencije za manjše projekte. Prijave je smotrno trajnostno načrtovati skupaj z društvi in zasebniki, da se s projekti ustvari sinergija učinkov (primer integralni turistični produkt,
Glede na zahtevnost projekta in ocenjeno vrednost investicije je potrebno v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ pripraviti vso potrebno investicijsko dokumentacijo. Izhodišča Za izdelavo DIIP-a načeloma ne potrebujemo projektne dokumentacije oziroma zadostuje že idejna zasnova – odvisno od faze projektnega cikla in vrednosti projekta.
Razmere na energetskem trgu so negotove, zato postaja energetska neodvisnost vse pomembnejša. Ena od rešitev za energetsko neodvisnost občin so energetske zadruge, ki temeljijo na obnovljivih virih energije. Članica takšne zadruge je lahko tudi občina, če porablja energijo za lastne potrebe in ne za prodajo na trgu. Občine so navadno tudi pobudnik ustanovitve energetskih zadrug.
Osnovna izhodišča strategije so začrtati ukrepe za doseganje kakovostnega in prijaznega bivalnega okolja za vse generacije, skrb za čisto pitno vodo, energetska neodvisnost, dekarbonizacija občine, nevtralna mobilnost itd. Upoštevajo se smernice vseh treh stebrov: okoljski dejavniki, ekonomski dejavniki, socialni dejavniki. Namen strategije je na podlagi širokega družbenega soglasja med občani, ključnimi lokalnimi deležniki in občinskimi
Vsaka občina lahko ima svoj nosilni integralni turistični produkt (ITP), ki bo trajnosten in pritegnil obiskovalce iz Slovenije ter tujine. Trajnostni turizem občine vključuje vse tri stebre: okoljskega, ekonomskega in družbenega. Okoljski vidik: vključevanje lepe narave in čistega urejenega okolja v ITP, spoznavanje naravne in kulturne dediščine, ureditev trajnostnih protokolov (tam, kjer sta zaščiteni naravna
Objekti, ki se ogrevajo s fosilnimi gorivi (ELKO, UNP) in v zadnjih 12 letih niso bili energetsko sanirani, niso skladni z zahtevami PURES 3. Obstoječe slabo energetsko stanje objektov in energetskih naprav v objektih povzroča prekomerno obremenjevanje okolja z emisijami CO2 in prašnimi delci ter visoke stroške obratovanja in vzdrževanja objektov. Poleg tega obstoječe stanje prav
JOB – celovita energetska prenova javnih objektov v lasti občin Preberi več »
O javno-zasebnem partnerstvu govorimo predvsem v primerih zasebnih vlaganj v javne projekte in/ali javnega sofinanciranja zasebnih projektov, ki so v javnem interesu. Javno-zasebno partnerstvo kot oblika strateškega partnerstva med institucijami javnega in zasebnega sektorja lahko uspešno prispeva k zmanjšanju javnih izdatkov za javne storitve in k ohranjanju dosežene ravni javnih storitev, če so ustrezno opredeljeni
